No pa še nekaj več o sami turi, relacijo je že Drago omenil.
V soboto ob devetih dopoldne smo se odpravili iz Senja po magistrali do Sv. Juraja, tam pa levo v hrib.
Asfaltna cesta se ovinkasto vzpenja proti robu Velebitske planote, prometa je zelo malo, srečamo nekaj domačinov in kakšnega turista.
Okolica v glavnem skalovje z nekaj zelenja, razgledi pa fenomenalni po Kvarnerju, tako da je treba kar pazit kam gledaš, da ne zmanjka ceste pod kolesi
Na poti prečkamo nekaj osamljenih zaselkov, eden nosi ime Oltari (to sem si zapomnil

) Cesta se vseskozi vzpenja in še vedno ovinki in ovinki in .... ovinki
Približamo se meji nacinalnega parka Sjeverni Velebit, tu je treba plačat vstopnino (30kn)
Potem pa še nekaj kilometrov makadama ali bele ceste, kot pravijo domačini, do planinske koče na Zavižanu.
Okolica je tukaj že pošteno zaraščen gozd, ampak tu in tam se odpre zanimiv pogled na :
Vrnemo se nazaj na "glavno" cesto in gasa kakšno uro proti jugovzhodu.
Vseskozi se na "glavno" cesto priključujejo stranske ceste, poti in vlake.
Aja, glavno cesto imam v narekovajih zato, ker je teh cest več, ki prečkajo Velebit podolgem in počez.
Še vedno je večina asfatirana, ovinkov pa nikakor ne zmanjka, prometa skoraj nič.
Veliko teh stranskih cest je tudi zaprtih z rampo v imenu državnega lovišča.
Nekje zapustimo glavno cesto in zavijemo na stransko ki pelje.... eh kam že

v glavnem dober makadam le občasno so blatne ovire na cesti kjer so deponije in nakladalni prostori za les, v nadaljevanju pa je cesta vse slabša.
Veliko je tudi odkrušenih kamnov in skal na vozišču.
Hitrost vožnje je zaradi omenjenih stvari, bistveno nižja kot na glavni cesti.
Taki trenutki so redki zaradi goste poraščenosti okolice:
Kakšnega offroada se ni prav pametno it v teh krajih, ker je teren izrazito neprevozen, pa tudi pristojni so nam ga prijazno odsvetovali.
Nadaljevanje sledi.....