No, da še jaz napišem o najini avanturi. Trodnevna fura se je skrajšala v dvodnevno. Enostavno nisva naredila dovolj kilometrov v enem dnevu. Na dan sva naredila caa 300 km po stranskih cestah kjer se ne da hitro voziti pa še nekaj makedama je bilo vmes. Tako si bo treba vzeti še dva dni in nadeljavati od tam kjer sva končala prvi del avanture. Pri Miču namreč
. Postregel nama je z prvovrstnim pasuljem, ki ga je skuhala njegova žena. Sam se je sicer hvalil, da jo je on naučil kuhati pasulj ampak saj vemo kako je to
.No zdaj pa o poti , ki sva jo prevozila. Štartala sva iz Škofja Loke proti Jezerskemu kjer sva vztopila v Avstrijo in nadaljevala proti Pavličevemu sedlu. Za kratek čas sva se ustavila v Logarski dolini in nato nadeljevala proti Solčavi in Črni na Koroškem. Nato po glavni cesti proti Dravogradu in po dolini naprej. pred Mariborom sva jo mahnila kar čez hribe proti Zgornji Kungoti in naprej proti Šentilju. Nadeljavala sva ob Muri do Gornje Radgone in naprej proti Radencem. Tam sva morala zaviti v notranjost čez Kapelski vrh do najinega prenočišča v Cogetincih. Prespala sva na kmetiji Firbas. Zvečer sva opravila še manjši sprehod do Negovskega jezera. Tam okoli je lepa pokrajina in čisto poletno vreme. No zjutraj sva doživela manjši šok cena sitnica 89 € za eno noč in zajtrk. Mi je bilo kar žal , da nisem imel z sabo šotor v bližini je potekal motozbor in bi lahko kar tam prenočevala. No drugi dan sva jo mahnila proti severu in se vozila tik ob meji najprej z Avstrijo kjer je vse urejeno kot iz škatlice in potem z Madžarsko kjer je tako kot bi se vozil v okolici Blatnega jezera. Za kratek čas sva se ustavila ob Bukovniškem jezeru ( nič posebnega) potem pa naju je že čas priganjal in sva sklenila ,da obisk Lendave prihraniva za drugič. Tako sva poiskala najbiližjo pot proti Razkrižju in naprej proti Ljutomreju in Ormožu. Tam naju je že klical Mičo in naju spraševal kje se obirava. Ker se nama je že precej slina nabirala v ustih ob napovedanem pasulju z klobaso sva pohitela do Ptuja i nato proti Gruškovju ter Rogatcu. No pri Miču sva še malo počila ter pričakala še obisk Bertija in njegovih prijateljev iz Zasavja . Tako sva sklenila ,da se vrneva in domov prispela ravno do teme. Tisti dan tako ali tako ni bilo šans , da prideva do Osilnice. Naša4x4 mi je bila še hvaležna , da sva predčasno nehala kajti bila je že pošteno utrujena in priznam tudi sam sem imel dovolj.
Videla sva veliko zanimivih krajev vendar jih nažalost ne moreš raziskovati ker manjka časa. V prekmurje in Goričko se zasigurno še vrneva vendar z drugačno taktiko. Motor na prikolico ali pa tudi z motorjem vendar najeti sobo za par dni in nato v miru raziskovati. No v glavnem poti nisva planirala in sva vozila bolj kot ne na slepo včasih sem oko vrgel na zemljevid tolko , da sem se malo orientiral. Motorja sta zdržala brez problemov. Pri Apaču je odpadel en vijak nič posebnega Kawl pa brez posebnosti tako kot vedno. Poraba je bila pri obeh zelo zmerna kajti vožnja je tudi bila zelo zmerna. Vozila sva po predpisih saj po tistih cestah , ki jih ne poznaš drugače ne moreš no na koncu je garmin pokazal , da je Naša4x4 imela najhitrejšo brzino krepko čez 90 km na uro
. No v glavnem čakal jo nisem nikjer.
Tako se je začelo Naša4x4 je bila čisto divja in je že štartala v oklepu
Prvi postanek Jezersko.
In nato naprej
Logarska dolina
Tankanje nekje na Koroškem sem pozabil kje
Tam nekje sva srečala še enega Apača
Grad ob Dravi
Počitek ob Dravi
Ena od elektrarn
Nekje v daljavi je Zgornja Kungota
Proti Šentilju
Majo pa velike kure
Prenočišče
Negovsko jezero
Konju jedan
Še pogled na mopeda pred spanjem
Zjutraj pa takle zajtrk
Zjutraj pa naprej proti Panoniji
Eni čudni prebivalci
Goričko
Bukovniško jezero
Ptujska gora
Končno pasulj
Glavna kuharica
In glavni za navodila
Novi prijatelji iz Zasavja Berti in njegova klapa
Naša4x4 v elementu
To je to fantje in deleta
ob poti naj pusti telfonsko številko 
,končno sem dočakal poročilo,čim več takih podvigov pa veliko varnih kilometrov
Čivava in Naša 4x4 res lepa reportaža. 
