Rečeno, storjeno. Ponovil sem del ponedeljkove vožnje, nekaj odvzel, nekaj pa dodal, ampak tokrat v nasprotni smeri. Pot me je vodila do Sevnice, desno do Orešja nad Sevnico, na Lisco, Polana, proti Jurkloštru, Mokro polje, Dežno, Šentvid pri Planini, Lesično, Golobinjek in proti Bizeljskem. Ker sem bil v skrbeh da bom prehitro doma, zavijem v Bistrici ob Sotli desno do Podsrede, na grad, potem na Osredek in proti domu, pa ne ravno direkt. Me nekako belanca ne posluša in sem moral še malo po okoliških vaseh...
Velikokrat vzamem v roke soimenjakove poezije in tam je tudi ena z naslovom "KAM"...je čist vseen kam, sam da se gre
Vzhajajoče sonce, jutro se je začelo obetavno, gume na motorju pa vse bolj srbijo
Cesta ob levem bregu Save proti Blanci, na nekaterih mestih kar precej listja na vozišču
Tukaj je pa letelo na poooooolnoooooo
Kako simbolično, ob cesti umrlo drevo, pod njim sveča nekomu v spomin in nam v opomin
Tunel iz dreves proti Lisci
Razbor v daljavi
Na koncu vasi Polana vidim to lepo cestico, ki pelje v hrib, seveda nisem mogel mimo in ga pičim do vrha
Pogled nazaj na glavno cesto
Samostan ali nekaj podobnega v Jurkloštru
Pustili so del razvalin, ostalo je lepo obnovljeno
Malo bolj napredna sončna ura
Ta možak jo je izdelal, zanimivo
Tole tukaj je pa največji razlog, da sem ponovno na tej cesti. V ponedeljek je bil prepozno opažen, sva kar hitro letela mimo. Danes sem pa tukaj užival v pogledu na dva majhna a lepa slapova in v šumenju padajoče vode
.ebi ga, še jaz moram biti zraven
Kako ne uživati v tej lepoti...
Apačko spet počiva
Pogled na Bistrico ob Sotli in Svete gore
Od grada Podsreda proti Osredku je bila pa mokra cesta, polna listja in ponekod so hotela prva kopita po svoje, zadnja pa bi rada prehitevala
Iz Osredka proti Pečicam je bilo treba dati desni palec pod kontrolo
Za mano je še en dan, še eno potepanje ki bo ostalo dolgo, dolgo v spominu. Užival sem
Sam sebi sem obljubil, da bom na spomlad, ko se bo narava odela v nežne zelene barve zopet tukaj.
LP vsem skupaj
.
Sicer bi pa Valant zagotovo vedel, katere so >iz najboljšega letalskega aluminija< 
sicer po njihovo popoln dan. Vsaj po pogledih sodeč je bilo tako. Jaz sem se pripeljal po cesti, paličarji pa pa kar po travnikih, kjer se je na daleč videla že 10 metrov široka steza, saj so nasilne paličarske horde grdo zgazile travo v tej širini samo zaradi tega, da ne bi slučajno njihovi novi vibrami zagazili v blatno in grdo shojeno stezo. 
Po travnikih pa so prišli, ker je to njihovo naravno okolje...in okolje bližnjih sorodnikov...pašnega goveda! 
.
.
.
