Pa preglejmo tole "fotomontažo" lepo po vrsti.

Obetal se kolikor tolikor soliden dan zato se se po AC odpraviva (spet) proti Gorenjski.
Zadaj v oblakih je smučišče Krvavec.
Kljub temu, da je vožnja po AC en sam dolgčas sva uživala v panorami. Najvišji vrh Karavank, Stol naju takole opazuje.
Današnji praznik je bil eden redkih, ko so na ta dan ugasnili Jeseniški plavži v železarni.
Severna Triglavska stena, kraljuje v Alpah. (sem pa talent za "telegrafarce"

)
Desnica, dvignjena v pozdrav Triglavu. Povezava z kakršno koli drugo osebo (z istim pozdravom) je zgolj naključna, kajti Dovški župnik Jakob Aljaž je živel mnogo let pred njim (1845 - 1927)
Velikokrat videno in slikano, Martuljkova skupina. V sredini se bohoti najbolj znani član, Špik 2472 m/nm.
Uživali smo vsi. Tudi kakšen trike se je znašel v prometu.
Smučišče Kranjska Gora.
FIS tekmovališče v Podkorenu.
Verjamem, da mnogi ne vedo. Stara FIS proga je bila včasih tukaj v Kranjski Gori, danes skoraj že zaraščeno.
Zelenci, reka Sava - dolinka tukaj začenja svojo pot.
Ponce (velika in mala Ponca) v ozadju.
Pod Poncami, pa dolina Ponc in znana Planica, ki (z mnogoletno zamudo) končno dobiva podobo, ki si jo zasluži, prav tako tudi generacije "orlov", ki nas predstavlja v svetu.
Tudi sam sem bil v osnovnošolskih letih član generacije, ki se je "prevračala" na mali levi (90 metrski), danes prenovljeni Bloudkovi skakalnici.
Tudi za najmlajše bo poskrbljeno.
Malce starejši, pa bodo tukaj kmalu dosegali rekorde.
Lepa dolina, poznana v svetu, žal ceste pa v razsulu. "Flika, pri fliki". Sem mislil, da mi bo plombe iz zob ven vrglo.
Nekako verjamem, da če ne bi bilo teh Ruskih ujetnikov, ki so gradili cesto preko Vršiča, jo še danes ne bi imeli.
Njim v spomin je posvečena Ruska kpelica, tudi sama cesta je preimovana v Rusko cesto.
In prav je tako. Ne smemo pozabiti in zanikati zgodovine, tako, kot to delajo nekateri Slovenski politiki. Ruski ujetniki, ki jih je zasul snežni plaz naj počivajo v miru.
Sam sem si našel prijetno mesto.
Od koder sem opazoval vse sorte dvokolesnikov.
Višje ko se vzpenjava.
Več je snega. Tukaj na teh dveh slikah je najbolj kritično mesto (snežni plazovi), zaradi katerega je cesta preko Vršiča zaprta v zimskih mesecih.
Civava, na istem mestu sta nastale slike najinih dveh sopotnic (glej tisti šop podrasti) in to na isti dan (mislim, da smo se zgrešili za kakšno slabo urico)
Jagod na vrhu ni bilo, bili pa so sosedje "bajkerji".
Panorama pa "bogovska". Tudi oni bi uživali.
"bogovski" pa ni tale pogled.
Čelade v roke.
Pa v "oštarijo" na AC pred Jesenicami (Hrušica)
Med tem pa, ko skrbiva za najina trebuščka, pogled na teraso pove, kako prav sva se odločila. Drobna toča.
Odkrila pa sva novo Slovensko specialiteto, ki ima svoje korenine na bližnjih Jesenicah.
Medtem pa pokliče Civava. "Ja seveda, prideva na kofe, Joži naj kar pristavi". Akcija. Tale oblaček pa naju že ne bo zmotil.
Res naju ni zmotil, je pa kar precej zameglil pogled.
In kmalu sva v Škofji Loki.
Joži nama servira kavico, mmm... kako se je prilegla
Kaj pa jaz, a bom dobila kakšno jagodo iz Vršiča ????
