Jakov memorial

[Tomok]

Ja.
Peljem se čez glince in stransko vas , skozi Dobrovo na Brezovico.
Kar se pa tiče vožnje to ni dirka. Vozi se po omejitvah in stanju na cesti primerno. Naselje 50, odprta cesta maximalno 90. Tako je bila narejena časovnica in prav vsak motor je sposoben držati tempo. Sicer se lahko hitrost malo spusti gre pa to na račun postanka ki bi bil na račun daljše vožnje malenkost krajši. Ampak v družbi je lepše in če si pri volji ti le pridi.
Težava bi nastopila le pri ekstremno počasnih voznikih ker bi prepočasen tempo res načel časovnico.

[Rado]

Ok, se vidimo ob 5h na Logo črpalki.

[Rado]

Ojla,
kot popoln začetnik na štirikolesniku (imam ga šele en mesec in okrog 1000 prevoženih km) sem se z precej treme zjutraj pridružil Tomok-u na krožni vožnji v spomin na Jaka. Večino poti sva prevozila sama, le na Blokah, Pavličevem sedlu ter v Begunjah sva dobila družbo.
Zaradi lepega sončnega vremena je bilo potovanje prijetno in tistih 600 km je bilo prevoženih brez težav. Vsaj zame je bila vožnja za voznikom z izkušnjami (Tomok), predvsem pri vhodu in izhodu skozi neznane ovinke v veliko pomoč.
Hvala vsem za prijetno druženje, posebno še Tomok-u za natančno izdelan itinerar ter koristne nasvete in vzpodbudo pri začetniških težavah.

[gregor.dolenec]

Oj lepo te je bilo spoznati in kar zacudeno sem pogledal ko sem izvedel da si zacetnik. Enkratno ti je slo pa tudi cofko ni od muh.

[Tomok]

No bom še jaz moj pogled predstavil.
Začelo se je zgodaj zelo zgodaj.
Že pred peto zagledam na poti iz Stranske vasi lučke pred sabo in ko se približam vidim, da so na čist novga Cofkota zmontirane. Še prah se ga ni prijel.
Na Logotu se ustaviva si podava roke potem pa gas. No mimogrede mi je Rado namignil, da je malo starejši ampak se bo potrudil.
Pot preko Planine čisto običajna za razliko od lani je bilo suho in skorajda toplo. Potem skozi Cerknico in naprej v pričakovanju ali bodo prišli kot lani ali ne. Na polici odgovor z leve dva motorja kot lani. Še so ljudje, ki držijo besedo brez velikega pompa.
Pridružili so se nama Kamel z Katrin in Trublemaker z Bojano. Zanimivo je bilo videti kolono v ogledalu in začudene poglede ljudi, ki so nas zagledali na cesti.
Kavica in debata v Kočevju je bila poživljujoča in dan je postal lep.
Katrin še enkrat vse najboljše pa se vidimo drugo leto.
Stisk roke in z Radom odrineva naprej.

Druga etapa mirno, lepo umirjeno, pokazalo se je sonce in tudi največji jelen kar sem jih kdaj videl. Dobro, da sva ga malo zamudila. Po mojem ga nebi zadel ampak kar pod njim peljal. Pogledal je nazaj ponosno malo posmehljivo kot bi hotel reči kaj je Žabarja a še nista nikoli tapravega jelena videla, potem pa počasi izginil v gozd.
No v Črnomlju se je Rado odločil, da je vožnja po asfaltu malo dolgočasna pa jo je pičil čez robnik pa v breg mimo ene štange pa drevesa pa mimo znaka nazaj na cesto.
Rado prepričal si me Cofko je definitivno terenec.

[Tomok]

Tretja etapa nič posebnega lepa pokrajina, krasen razgled, dobra družba prav fajn in umirjeno je bilo. Razen med Ptujem in Mariborom, ko naju je močan bočni veter kar dobro premetaval.
Pa kakšni zvoki. Kar naenkrat piska, cvili , sem že pomislil, da je konec za letos nakar ugotovim, da mi vibrira vizir zaradi vetra jaz pa že Ramčka krivega delal.
Ja po Mariboru nobene težave več.

Četrta je pa spet malo posebna tisti kraji so mi zelo pri srcu in rad se vozim tam sploh pa tisti del od Črne naprej tam je tudi Cofko sijaj izgubil saj vozit zadaj itak vsi veste, da ni prav fajn. Tam so tudi ventilčki na moji zverinici malo zadihali ,No pred Pavličevim sedlom pa kot je bilo obljubljeno ( spet en, ki drži besedo) črna muca gor pa Grega.
Spust lepo umirjeno, gor na jezerski vrh pa čiščenje izpušnih cevi , ventilov in ugotovitev, da z mucami ni šale. Rjove, grize, koplje in se ne da odgnat. Dobro, da je vsaj Rado obdržal palec pod kontrolo ker bi bilo sicer tudi navzdol lahko malo preveč na poskok.

Peta etapa spet do Tržiča vsi trije potem je Grega moral obrnit midva z Radom pa naprej do Begunj kjer je že čakal verjetno Jakov najboljši prijatelj Dukimen.
Stisk roke, debata tokrat ne tako čustveno pa vendar nepozabno.
Pogled gor kjer je naš Jaka v družbi prijateljev poletel in kot orel razprl krila ter odšel svojo pot naprej.
To ni konec, je, začetek novega. Morda se spet snidemo. Leti leti orlič kot si nekoč,ne bomo te pozabili.
Povratek čez Bohinj miren spomini delajo in pot se konča srečno in brez težav.

Rad bi se zahvalil vsem, ki ste tudi letos sodelovali, hvala za vašo družbo, lepe želje, in motivacijo, da se memorial nadaljuje.
Hvala tebi Dukimen, da nam vedno poveš kaj novega o Jaku, Grega tvoja dobra volja je nalezljiva in lepo te je srečati in voziti s tabo, Kamel in Trublemaker z soprogama vi ste prižgali sonček v temnem jutru, in ti Rado, ki si mi ves čas delal družbo tebi še posebej hvala in pa, da veš korenina, ki zdrži to pot in to kljub malo izkušnjam ni nikakor star človek. Kapo dol v čast si štejem, da sem preživel dan v tvoji družbi. Srečno in vse naj naj v preizkušnji ki te čaka.
Drugo leto pa ponovno.

Srečno vsem in veliko varnih kilometrov želim!

Tomo

[gregor.dolenec]

Tomok, drugo leto pa upam da ponovno podaljšam turo tja do Škofje Loke. V veselje mi je bilo odpeljati etapo z tako družbo. Kar se tiče desnega palca naj povem (da me je krč zagrabil)

[dukimen]

Kar ne morem verjeti, da je še eno leto naokoli...

Tomok, hvala tudi tebi, da nas ob tej priliki zbereš in da lahko obudimo spomine.
Če si kdaj za kavo mi pošlji na ............ in lahko zamenjava tlf.. sploh če boš v mojem koncu na Rudniku... Bauhaus mi je Ok

[Bogomolka]

Hey res mi je žal ker se nisem imel možnosti udeležiti tega druženja. Drugo leto se pa zagotovo pridružim in si frej dan vzamem z mojo drago odpeljeva del etape če ne celo pot.

Poslano z mojega LG-D855 z uporabo Tapatalk