Albanija in njene sosede - 2010

[Rogi]

Tudi letos sva se odpravila v tiste kraje. Spoznala nekaj novih prijateljev in srečala nekaj starih. Veliko doživetij. Čudovito vreme.

Ne da se mi pisat, pa samo link do spletnega albuma s fotografijami in komentarji.

http://picasaweb.google.si/srogac/Potep ... directlink

[galu]

Zelo lepe slike..

[Rogi]

Končno nekaj časa, da napišem nekaj o naji letošnji turi.
23.06.2010 sva zjutraj še spakirala, nato pa popoldan odhod proti Benetkam. Izbereva pot preko Goriških brd. Na benzinskem servisu pred "mejnim prehodom Neblo" tankava. Ob tankanju ugotovim, da imam zadnji desni blatnik kar precej masten. Predelava oddušnika zadnjega pogona se izgleda ni obnesla. Razmišljam kaj narediti. Varjanta je, da bi obrnila in odšla domov, vse skupaj preložila v jeep in odšla z jeppom. Žena nekako ni navdušena. Predlagam, da nadaljujeva in zadevo kontrolirava. V kolikor bo v redu, nadaljujeva, če ne se bo potrebno vrniti in odpotovati naslednji dan.
Zadeva se umiri. Nekajkrat kontrolirava, stanje je BP. Okoli 17. ure prispeva v Benetke. Pristanišče je dokaj prazno. Kupiva povratne karte za trajekt. Cena 156€ povratna karta za štirikolesnik in dva palubna potnika. Trajekt je napol prazen. Odhod točno ob 19.00 uri. Fotografiranje in razgled Benetk z nekoliko drugačnega zornega kota, kot jih vidi večina turistov.

24.06.2010 okoli 20. ure prispemo do Igumenitse. Po izkrcanju zapeljeva v 6 km oddaljeni kamp Kalami. Receptorka naju prepozna. Kamp je skoraj prazen. Pošlje nas na teraso kjer so manjši prostori. Vse prazno. Izbereva si sama prostor.

25.06.2010 zjutraj nekaj kopanja v grškem jonskem morju, nato pa odhod proti nacionalnem parku Vikos. Med potjo na enem od postankov ponovno opazim, da je blatnik precej masten. Opravim nekaj telefonskih razgovorov in se dogovorim, da mi klubski prijatelji prinesejo olje in oddušnik, da zadevo saniram. Dogovorili smo se, da grem v za NP in jih tam počakam. Pridejo čez tri dni. Počasi se vspenjava proti NP Vikos. cesta je zelo lepa, strma, greva čez nekaj prelazov nato pa popoldan prispeva v NP. Ustaviva se v vasici Aristi. Vas je praktično en sam hotel. Skoraj vse hiše so spremenjene v družinske hotele ali restavracije. Ustaviva se v enemu od hotelov. Hotel je prazen. Na terasi naročiva pijačo. Natakarica, ki je ves čas že pred najinim prihodom sedela na terasi, nama na najino vprašanje o prenočevanju odgovori, da je nočitev z zajtrkom za dve osebi 95€ in da tudi v vasi ne bova dobila bolj poceni prenočišča, saj imajo vsi hoteli usklajene cene. Z Vero se pogovarjava in razmišljava kaj narediti. Cena je občutno previsoka, pa še tri noči nameravava tu prespati. Natakarica se nama nato približa in naju vpraša od kje sva. Ko ji poveva, da sva iz Slovenije, takoj prisede (dela tako ni imela). Pove nama, da je Makedonka. Takoj nama pove, da v vasi tudi neka ženska oddaja sobe po 50€, da pa se da z njo dogovoriti za ceno 30€, lahko pa greva tudi malo naprej ven iz vasi, kjer je primeren prostor za postavitev šotora. Ker pa je to dokaj blizu Albanske meje in je kar pogosta policijska kontrola, se odločiva, da bova povprašala za sobo. Z navedeno makedonko sva se zadržala v pogovoru še kakšno uro, vmes je nagnala enega pijančka, ki je hotel prisesti. Dejala mu je, da naj nas pusti pri miru ker se ona pogovarja s svojimi. Kasneje povprašava za sobo. Afrodita nama ponudi sobo za 30€, ker pa ostaneva tri dni nama spusti na 25€. Sva sama v hiši. Povprašava jo za koliko oseb ima še mesta. Razkaže nama celo hišo. Hiša je last njenega sina. Ker je dovolj prenočišč in nam ceno še spusti, se dogovoriva še za eno noč najema cele hiše, ko pridejo Kanalci.

26.6.2010 Vzameva si čas za razgledovanje Aristov. Vas je zelo zanimiva, vse hiše so kamnite in skoraj vse krite s kamnom na Krasu bi rekli s "škrljami". Popoldan se odpraviva peš v kakšnih 5km oddaljeno vasico Vikos. Vasica je še manjša. Vse hiše so spremnjene v hotele. V Vikosu imava srečo. Naletiva na skupino mladih Grkov ki na dvorišču tamkajšnjega župnišča igrajo in pojejo, pa tudi zaplešejo na grško glasbo.
Več kot pol ure uživava v .

http://www.mojvideo.com/video-grska-mla ... 61caeb8c3d

Ogledava si še znameniti kanjon, za katerega pravijo, da je največju v Evropi. Ne vem če je to res je pa zagotovo zelo inpozanten.

27.06.2010 Zjutraj odideva do znamenitega mostu čez reko Voidomatis v osrčje nacionalnega parka Vikos od tu se začne strmo vspenjati cesta, po grebenu, z kar precej serpentinami do še ene vasice Papigko. Ta dan naj bi okoli 16.00 ure prišli Kanalci, zato pri najini sosedi naročiva grško sirno pito, nabaviva pivo, kruh, testenine... da jima pripraviva večerjo.
Pozno popoldan le prispejo. Med potjo so "šraufali"eden od terencev ne vleče. V dobrih petih minutah saniramo moj zadnji pogon oz. oddušnik. Olja nisem izgubil skoraj nič. Tudi Kanalci vsi šraufajo. Boris pa kuha. Večerja je bila sper. Pita zmanjka. Dogovorimo se, da odidemo še do Vikosa, da si ogledajo kanjon. Eden od domačinov nam pove, da vreme ne bo zdržalo in da bo kmalu deževalo. Res se je to ugodilo. Že po kakšnem km sem na žalost malega Komaca parkiral štirikolesnik in presedla sva v terenec. Dež ni pojenjal, zato smo si Vikos in kanjon ogledali kar iz terencev. Kasneje je dež le pojenjal tako, da smo večer preživeli na terasi ob prijetnem kramljanju in

28.06.2010 Kanalci se že zgodaj zjutraj poslovijo. Nameravajo v Meteore. Midva sva bila tam že pred leti zato ne odideva z njimi. Nameravava v Makedonijo. Dogovorimo se, da se slišimo po prehodu v Makedonijo, kjer bi tudi skupaj kampirali. Po zajtrku pride tudi lastnica Afrodita. Plačava prenočišča za vse in se posloviva. posloviva se tudi od najine sosede trgovke-gostilničarke. Ženska ima manjšo trgovino in gostilno- vse v enem. Drži le artikle za domačine, kruha naroči le toliko kot ga proda domačinom. Nama ga ni hotela prodati več kot štruco, ker bi ji zmanjkalo za domačine. Tudi najina Makedonka naju je opozorila naj ne kupujeva kakšnih čokolad in podobno,ker je vse s pretečenim rokom. Takšne lokale sem videl v bosni daljnega leta 197.. Kaj je Grčija v Evropi? Drugače je vasica zelo slikovita, vendar pa kar neurejena. Domačini ne prelezejo iz hiš vse do večera. Okolica hiš je zaraščena in neurejena. Imajo pa Grki v povprečju boljše avte kot mi. Cene pa tudi. V vasi ni bilo razen nas nobenih turistov razen enodnevnih.

Afrodita nama pove katero cesto naj izbereva. jo kar poslušava. Ogledava si še star Otomanski most, nato pa preko več prelazov proti Makedoniji. Vreme se začne kujati, ceste so prazne, narava kar nekako strašljiva, zato se po dolinah ne ustavljava. Lepše je na prelazih, vendar pa zelo mrzlo. Ni kaj so kar višine. Popoldan prispeva na mejni prehod Niki - Medžitlija. Takoj po prestopu pokličeva Kanalce. Bla sva prepričana, da so že v Makedoniji. Ni bilo tako. Bili so se na Meteorih in spet ""šraufajo". Poveva jima, da bova midva nadaljevala do Prespanskega jezera kjer bova prenočila. Pot nadaljujeva skozi Bitolo nato pa po stari tlakovani cesti proti Prespanskem jezeru. Ob Prespanskem jezeru vidiva, da so vsi hoteli propadli, kampi ravno tako. Kasneje nama povedo, da je vse propadlo, ko je propadla skupna država.
Prispeva v vas Stenje. Kostovski Dragi nama ponudi prenočišče. Hiša je še brez fasade, tudi notranjost ni še popolnoma končana. Soba je kar v redu, pač nova s pripadajočimi toaletnimi prostori. Cena 10€ za oba. Nima pa ograjenega parkirišča. Pogledala bova še naprej. Naletiva na manjšo gostilno "Mali raj". Na terasi opaziva tudi policiste, ki so na večerji. Odločiva se, da bova poizkusila tudi midva. Prisedeva k sosednji mizi. Kmalu prijetno kramljava s policisti. Naročiva, čevapčiče, vešalico s sirom, dvakrat pomfri s prilogo, šopsko solato, popijeva pa tri coca cole in dve kavi. Čevapčiči so zelo veliki in najboljši kar sem jih do sedaj jedel. Pa sem jih jedel kar nekaj tudi v Mostarju, Jajcu in znamenite pri Želju v Sarajevu. Ma v Malem raju so še boljši. Cena pa da padeš dol. Vse skupaj je bilo 8€, če bi imela MKD, pa sem prepričan, da bi plačala še manj. Žena kar ni mogla verjet. Vzela je račun in prekontrolirala ali je vse blokiral. Je. Lastnika sva tudi vprašala za prenočišče. Dejal je, da nama bo "sredio". Pripeljal nam je enega gosta, ki nama je ponudil sobo za borih 5€ in to samo čez cesto. Po večerji sva pogledala in sprejela. Z lastnikom sva še odšla na večerni sprehod ob jezeru in na še eno pivo v Mali raj. Štirikolesnik pa nama je čuval njegov sosed. Marsikaj nama je povedal o Makedoniji, kraju in življenju tam. Klicala sva tudi Kanalce. Še vedno popravljajo in bodo prespali v Grčiji.

29.06.2010 Zjutraj preko Galičice na Ohrid. Na Galičici ponovno kličeva Kanalce. Še vedno so v Grčiji. Odločiva se, da bova dan preživela na Ohridu. Takoj odideva k "Štefanu", kateri izdaja apartmaje in sva bila pri njemu že lansko leto. Žena Vesna naju je zelo vesela. Gosta trenutno nimajo nobenega. Štefana ni doma, zato ga takoj poklice po mobilcu. Kmalu pride. Zelo naju je bil vesel. Obvezna kavica. Pove nama tudi kje je znameniti Naim oz. njegov lokal, kjer prenočujejo bajkerji. Je v neposredni bližini. Po ogledu Ohrida se odločiva, da ga obiščeva. Pri njemu sva tudi bila na kosilu. Naima ni bilo.Kelner naju takoj vpraša če sva bajkerja. Poveva mu s čim potujeva. Ko pride Naim naju takoj predstavi. Naim nama pove, da je bilo pri njemu že mnogo Slovencev, ponudi nama vpisno knjigo, kamor sva se vpisala tudi midva. Dogovorimo se, da se zvečer ponovno oglasiva, da še kakšno rečemo.
Zvečer naju pokličejo Kanalci. Ko se dobimo, ugotovim, da so si že sami poiskali sobe (dražje in pa bolj oddaljene od centra). Sama si ogledava še trdnjavo. Prvič v življenju se tudi obrijem v "brijačnici". Za 2€ sem deležen britja in masaže. Nato pa skupaj s Štefanom k Naimu. "Zaprli" smo lokal.

30.06.2010 zjutraj naju Stefan že čaka s kavico. Nato pozajtrkujeva in slovo. Stefan pravi, da naslednjič morava ostati pri njemu vsaj tri dni. Ne vem. Mogoče. Odločiva se da bova pot po Makedoniji skrajšala (zaradi pripetljajev sva bila na tesno s časom). Preko Čafasana vstopiva v Albanijo. Na meji ni zapletov. Letos se ne plača nobene vstopne takse, tudi nobenih potrdil o vozilu ti ne izdajo več. Takoj za prvim ovinkom pa naletiva na Kanalce. Po krajšem postanku nadaljujeva ob Ohridskem jezeru proti Pogradcu. Med potjo naju Kanalci prehitijo. V Pogradecu pa jih ponovno opaziva. Po krajšem postanku in nakupu mednarodne oznake AL za na kovček, nadaljujeva do Korce, kjer v banki zamenjava € za LEKe. Pot nadaljujeva v enega od ciljev letošnje ture vas Voskopoje.
Voskopoje sedaj vasica z nekaj prebivalci je bila včasih mogočno mesto. V največjem razcvetu v začetku 18. stoletja naj bi po nekaterih ocenah imelo več sto tisoč prebivalcev in naj bi bilo večje kot Carigrad. Bilo naj bi trgovsko in kulturno središče balkana.Imelo naj bi vel 10 cerkva, vse zgrajene okoli leta 1720. Sedaj jih je le še nekaj. Mislim, da sva si jih ogledala osem. Mesto naj bi propadlo okoli 1780 leta po nekaterih virih naj bi ga izropali in požgali Turki, po drugih pa naj bi propadlo, ker so se spremenile trgovske poti. Vas je vsekakor zanimiva. Jo intenzivno obnavljajo, tudi cerkve katere so bile v času Enverja spremenjene v hleve in skladišča, bodo prišle na vrsto. Čez nekaj let bo to zagotovo eden od biserčkov Albanije. V tamkajšnji gostilni poskusiva ovčetino. Odlično pripravljeno. Voskopoje je sedaj zanimiv bolj kot zimski turistični center. Je pa na tem delu precej vojske in prevrtanih hribov.Nadaljujeva skozi Leskovik, ustaviva se tudi v hotelu kjer sva bila že lansko leto. Natakar naju takoj prepozna. Po prihodu v Carcove zagledam ob cesti starega znanca . Z ženo pereta avtomobil. Ko naju zagleda spusti cev in steče na cesto. Letos ga jaz prehitim. Dvignem vizir in začnem kričati:
" Cofee, ice cream, toalet". Mož je ostal kar brez besed, žena pa sem mislil, da bo padla skup. Takoj se naju je spomnil. Ponovno poliževa sladoled. ker je že večer ga povprašava za prenočišče. Čez cesto je hotel. Vendar nam že na videz ne ustreza. Vprašava ga za kakšen dober hotel v Permetu. Pove nama za enega, vendar pa nima varovanega parkirišča. Nato nama pove za Hotel Ramizi. V Permet prideva že ob mraku. Takoj poiščeva hotel. Ramiz nama odpre vrata v klet, kjer parkirava štirikolesnik. Takoj naju pogosti z domačim merlotom, katerega sam prideluje. Klet je polna vina, oljčnega olja... Nato nama žena pokaže apartma. Zelo luksuzno opremljeno. Veri takoj rečen, da tukaj pa ne bo poceni. Vera pa: " Ni važno. Za eno noč si bova že privoščila." Posediva še na terasi in nekaj popijeva, nato pa počitek.

1.07.2010 Zjutraj posediva na terasi. Takoj naju po vsej verjetnosti čistilka povabi v jedilnico in nama pokaže, da je zajtrk že pripravljen.
Po zajtrku pride Ramiz. Malo se pogovorimo. S težavo. Obvlada le Albansko. Ogledam si star zemljevid Albanije. Bila je zelo velika. Na pultu opazim uokvirjeno fotografijo njegove družine in predsednika Sali Berishe. Takoj se pohvali, da je bil njegov gost in prespal v istem apartmaju, kjer sva prespala tudi midva. Plačava prenočišče z zajtrkom in vse kar sva popila. Skupaj 25€. Zunaj se še fotografiramo, pride tudi njegova žena. Poslovimo se. Nato pa smer Corovode. Seveda preko hribov in dolin.Čisti užitek, divjina, strmi klanci in spusti, skoraj nenaseljeno, divje, vmes si še ogledava eno cerkev. Reka Osum je skopala velik kanjon s prepadnimi stenami. To etapo priporočam za terence in štirikolesnike. Super. Ko prideva v Corovode, nekaj popijeva in nadaljujeva proti Beratu. Na izhodu iz mesta pa ponovno naletiva na Kanalce. Še vedno imajo probleme z enim od terencev. Sedaj je crknila še baterija in ne dobijo ustrezne. Posloviva se. Dogovorimo se, da se srečamo v Beratu. Cesta in pokrajina do Berata je zanimiva. V dolini predelujejo zelenjavo. Ogromni rastlinjaki. V hribih pa predelava kamna- porfida. Neverjetno koliko kamna je na tem delu. Pakirajo ga na palete, različnih debelin, za kritje streh, tlakovanje....Po prihodu v Berat, Kanalcev še vedno ni. pokličem jih. Še vedno so v Corovode. Čakajo tovornjak, da naložijo avto in ga odpeljejo v Berat. Poveva jim, da jih ne bova čakala in da midva odhajava v Girokaster. Še prej nekaj pojeva v enem od lokalov. Zelo se potrudijo. Nabavijo nama svezo zelenjavo in sadje z bližnje tržnice. Vse skupaj par €. Do Girokastra sppet izbereva drugo pot kot lansko leto. V Girokastru pa ponovno isti hotel. Lastnica se naju takoj spomni.

02.07.2010 Po zajtrku poklićeva Kanalce. Povedo nama, da jim je delavec na črpalki v Corovode skušal nnarobe priklopiti baterijo in tako skuril računalnik. Nato so čakali prevoz za Berat. In sedaj so v Beratu pri nekem mehaniku avtobusov. Mehanik nekaj čara, računalnika ni moč dobiti v celi Albaniji in ne vedo kaj bodo. Če mu ne bo uspelo popraviti, bo potrebno terenec nekako spraviti do Igumenitse na trajekt. Sama nameravava v Ksamil, kjer se naj bi nekaj dni kopala v morju. Seveda ne po normalni cesti. Na karti opazim zanimivo cesto in poskusiva. Vrneva se kakšnih 10 km proti Beratu, nato pa proti hribom. nekaj časa nova široka cesta, nato pa konec. Zelo slab ozek makedam. Sredi ničesar srečava, bolje opaziva policista kako sedi pod grmom v senci. Takoj ustavim, da ga povprašam o poti. Naročim Veri, da s kovčka vzame zemljevid. Še ga ni dobro vzela iz kovčka, ga ji policist vzame in ga vrže v kovček ter kovček zapre in samo zmiguje z glavo in nama kaže naj se vrneva. Na moje vstrajanje Vera ponovno vzame zemljevid, policista le prepričam, da ga pogleda, nato pa mi obrazloži, da je cesta neprevozna zaradi plazov. Ker imava čas nadaljujeva. Se bova pač vrnila, če ne bo šlo. Cesta je zelo slaba. Končno prispeva vneko vas in konec. Takoj pristopi k nama starka in kopica otrok. Obrazložijo nama, da naprej ni mogoče. Vsi so zelo prijazni. Vera da enemu vrečko bonbonov. Temu oči kar zasijejo. Pove mu da so bonboni za vse. Z nekega dvorišča naju vabijo na kava. Vljudno odkloniva in se vrneva. Po kakšni dobri uri je policist še vedno pod grmom. Pomahava mu. Nato pa po stranski cesti do Ksamila. Pred Sarando si ogledava se "Blu eyes" modro oko. Izvir reke z sinje modro vodo po kateri je dobil izvir ime. V tamkajšnjem lokalu se odločiva za sveže postrvi. Natakar celo zna nekaj besed slovensko in srbsko. Pove nama, da je pred leti bil na šolanju v Trstu in spal v slovenskem dijaškem domu. Sedaj pomaga pri družinskem lokalu. Postrvi so bile odlične.Pred Sarando dohitiva pick up z naloženim bivalnim delom - avtodom, ljubljanske registracije. Ustaviva se. Gre za mlajšo družino. Takoj ugotovimo, da so falili mejni prehod oziroma niso vedeli za bližnjega tako sta pač potovala več kot pol dneva, namesto, da bi bila v dobri uri na istem mestu. Vprašata nas po karti, poveva jima kje sva jo dobila, svetujeva jim tudi kam naj gredo na morje. Midva pa v Ksamil. Cesta, katera je bila lani oska in asfaltirana je sedaj razrita in makedamska. Jo bodo razširili in nanovo asfaltirali pa tudi brod pri Butrinitu ne bo vozil več. Zgradili bodo most. V Ksamilu je toliko novega, da zgrešiva odcep. Ponovno se namestiva v hotelu kjer sva bila že lansko leto nato pa tri dni kopanja.

3-4 . 07.2010 Kopanje v Ksamilu, ogled Sarande. Večere preživiva v lokalu na plaži ob ogledu tekem svetovnega nogometnega prvenstva, kjer sva se spoprijateljila z vodjo lokala Polikromom. Preživeli smo kar nekaj lepih trenutkov in se dodobra nasmejali.

5.7.2010 Slovo od Polikroma in odhod čez Butrinit v Igumenitso. Čekiranje kart na Aneku. Namestitev ponovno v kampu Kalami. Kamp je bil še vedno več kot pol prazen. Kopanje.

6.07.2010 Zjutraj odhod v Igumenitso. Zaradi štrajkov se vkrcamo kakšni dve uri kasneje.

7.07.2010 Zjutraj z dveurno zamudo prispemo v Benetke, nato še dve uri da se izkrcava (štrajk). Mislil sem da se bom zadušil na trajektu med čakanjem ob štirikolesniku čisto na koncu trajekta za vsemi tovornjaki - hladilniki ki so imeli prižgane motorje. Končno se izkrcava, nato pa še kakšni slabi tri ure do doma.

Kljub temu, da sva bila tri dni v Aristih, tri dni v Ksamilu, pa tudi za Ohrid sva si vzela cel dan, sva prevozila nekaj manj kot 2000 km. Še vedno pa nama je ostalo nekaj terenov v Makedoniji in Albaniji, ki si jih bo potrebno ogledati. Mogoče že naslednje leto.

Slike pa na že znani povezavi: Klik na povezavo, nato pa diaprojekcija in uživajte (ali pa tudi ne)
http://picasaweb.google.si/srogac/Potep ... directlink

[Civava]

Uživajte ali pa tudi ne Kako ne bi uživali ob takem reportu in slikah mam kolena že čisto mokra.

[VIP]

Rogi, si si pa vzel čas.... odlična reportaža
Najbrž nas je veliko takih, ki imamo materjala za podobne reportaže, ampak ko je treba spravit na papir, je pa

[Mitjag]

To je prava tura. No ampak rabiš dobro mero "iznajdlivosti" in "orientacije" v takih krajih.

Km pa niti ni veliko glede na videno.

[Rogi]

Kakor vzameš. Glede na to, da sem bil tri dni v Aristih, en dan na Ohridu, tri dni v Ksamilu, dva dni na trajektu, ob upoštevanju da so omejitve km/h v Albaniji krepko manjše kot v ostalem svetu (v naselju 40 ali manj, izven naselja na 80, realno pa skoraj nikoli, policisti so pa vsaj ob glavnih cestah razporejeni na nekaj km, na cestah, kjer sem se pa jaz vozil, niti sanjati ne moreš o taki hitrosti in hitrost večkrat pade pod 20 km/h pa tudi pod 10, tudi zaradi tega, da kaj ne polomiš, kakšnih 1000 km od doma, potem pa to niti ni tako malo. Večino dnevov, ko sva vozila, sva vozila skoraj cel dan.

Je pa še nekaj. Na takšno potovanje grem, da nekaj vidim, kjer mi deluje GPS pa imam nastavljeno navigacijo na najkrajšo relacijo in ne čas, pa še isklopljene vse ceste razen makedama. Že nekajkrat sem bil v skupini na raznih izletih, ko je bil cilj, da smo se čimveč vozili, včasij je bila zadeva prav absurdna. Jaz izbiram cilje in najkrajšo oz. najzanimivejšo pot do cilja.

[Mitjag]

Mislil sem bolj na način da je malo km glede na to koliko veliko doživiš. Vsekakor pa super report in se strinjam da je bolje več videti kot se samo voziti (to se lahko tudi doma).
A Garminu pa kar zaupaš
Vprašanje:
kako se pred tem pripraviš(narediš že prej routo ali si spotoma delaš cilje). Glede na to da v reportih vključuješ tudi zgodovinska dejstva itd se verjetno malo pripraviš pred tem. Zanimam se predvsem zato ker nameravam drugo leto tudi sam podobno it kam izven Slo ali Hr.

Mogoče ne bi bilo slabo če bi nekje na forumu nalagali GPS route za še ostale člane, ki bi se radi podali na takšna potovanja. Tako bi namreč sčasoma zmeljevid poti postal zelo obsežen z opisi kaj je dobro obiskati, kje prespati itd.
Mogoče preko strani:
http://www.everytrail.com kjer si vsak lahko nato downloada routo in jo prilagodi svojim potrebam.
Mislim da ideja ni slaba saj ponavadi nekaj časa vzame:
- iskanje placa za spanje
- iskanje po zemljevidu kam in kako
- itd.

[Rogi]

Se popoolnoma strinjam glede km.
Garminu zaupam, vendar imam vedno zraven še karto na papirju, povprašam pa še domačine. Nobenemu pa ne moreš popolnoma zaupat. Tudi domačini, včasih rečejo da ni možno, pa se izkaže da je. Če pa ne gre se pa vrneš.
Na vprašanje si si v bistvu že sam odgovoril. Celo leto, ali pa še kakšno, študiram, kaj je vredno obiskati, na kaj so v tisti državi ponosni...( Ko me je albanski poliist na Čafasanu vprašal o namenu potovanja v Albanijo in ko sem mu omenil Voskopoje, sem v njegovih očeh zrasel za nekaj cm in pridobil še nekaj kg), pregledam možnosti kako splanirati ruto, da je čimbolj racionalna, ma potem na samem potovanju pa je lahko povsem drugače.

Glede GPS rut, pa ne vem. Uporabljajo se različni sistemi, navigacije, pa tudi na terenu se situacija spreminja. Sam sem se posluževal tudi nekih opisov poti na raznih straneh, vendar se zadeve hitro spreminjajo, je pa kot informacija s pridržkom seveda uporabno.

Poznam nekatere, ki zadevo splanirajo v nulo. Kako je po potem pa ne vem. Problem je tudi, ker smo ljudje različni. Zanimajo nas različne stvari in zato nekomu neka pot vzame več časa, nekomu manj. Za spanje pa še najmanj skrbim oz. načrtujem. Šotor imam s seboj, vendar ga uporabim le v skrajni sili. Za spat je toliko drugih možnosti da ne moreš verjet dokler ne probaš. Zdi se mi, da bi težje našel prenočišče v Posočju kot v Albaniji oz. na Balkanu.

[Mitjag]

Mislil sem le kot si napisal: dobili bi koristne informacije.
Podoben projekt npr ravno teče v Sloveniji za tekaške poti (upoštevajo manj prometa itd)
No mogoče se sam lotim nekaj podobnega če bi se kdo pridružil saj bo zaradi morebitnega zakona to še kako uporabno(najprej slo )
S tem bi se izognili vožnjam tam kjer so problemi.

Podobno kot je npr tole:
http://www.atvtrails.org/