Evo je že napravljen osnutek zakona. Kazni so pa nenormalne, so višje kot pa da te dobijo pijanega na cesti. Pa tam ne ogrožaš samo sebe ampak še ostale udeležence v prometu.
Kopirano iz
http://www.4kolesnik.mojforum.si/
OSNUTEK SPREMEMBE PREDPISA Z OBRAZLOŽITVIJO
(verzija 21.9.2009)
Gradivo pripravili:
Jelka Kremesec Jevšenak (uredba)
Breda Ogorelec (obrazložitev)
Ocena stanja in razlogi za spremembo predpisa
Več voženj v naravi, višja osveščenost ljubiteljev narave.V zadnjem desetletju so se zelo povečalo število ljubiteljev oblik športa in rekreacije z motornimi vozili, ki omogočajo tudi vožnjo izven cest. Z tehnološkim napredkom in dostopnostjo teh vozil širšemu krogu se je število voženj povečalo, temu pa ni sledila ureditev infrastrukture za take vožnje. Po naših podatkih ni bilo urejeno niti eno območje za te športe, ki bi imelo tudi ustrezno dokumentacijo oz. dovoljenja. Posledica tega je, da se število voženj izven cest, v naravi, stalno povečuje. Po drugi strani pa z vse večjo osveščenostjo planincev, lovcev, ljubiteljev neokrnjene narave toleranca vse večjega dela javnosti do motoriziranih voženj zelo upada, nasprotovanja med obema skupinama so vse večja. Obe skupini zahtevata čim prejšnjo spremembo stanja.
Spremembe pravne ureditve. V preteklih letih so vožnjo v naravi pričeli urejati tudi drugi predpisi, bistvena sta zakon o gozdovih in zakon o planinskih poteh Zakon o gozdovih po eni strani omogoča širjenje mreže kolesarskih poti tudi na nekatere vlake, hkrati pa omogoča vzpostavitev ustreznih režimov na gozdnih cestah zaradi interesov npr. naravovarstva. Zakon o planinskih poteh prav tako omogoča širjenje mreže kolesarskih poti na nekatere planinske poti. Širše praktične izvedbe zakonske določbe obeh zakonov še niso zaživele, kar zlasti med kolesarji povzroča nezadovoljstvo. Spremembe je doživel tudi zakon o varnosti cestnega prometa zlasti na področju vožnje z motornimi sanmi. Posledica sprejema novih predpisov je bila, da so si posamezni udeleženci različno tolmačili pravno ureditev tega področja.
Službe nadzora nezadostno kadrovsko okrepljene. Povečanemu pritisku zlasti motoriziranih voznikov v naravi ni sledila kadrovska okrepitev služb inšpekcijskega nadzora kot tudi ne možne oblike naravovarstvenega nadzora z naravovarstvenimi nadzorniki. Problem je zagotovitev zadostnih finančnih sredstev.
Povzetek predlaganih sprememb uredbe
Zlasti zaradi velikega pritiska tako ljubiteljev narave kot voznikov terenskih motornih vozil je Ministrstvo za okolje in prostor v obdobju 2008-2009 pripravilo oceno stanja in zbralo predloge za izboljšanje. Pri pripravi gradiva so sodelovale tudi številne nevladne organizacije in posamezniki tako iz sfere ljubiteljev narave kot voznikov. Njihovi predlogi so zajemali vsebino veljavne uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju, del predlogov pa je njen okvir presegal. Ministrstvo je pripravilo tudi pregled drugih predpisov s tega področja ter predstavilo pravno ureditev sosednjih oz bližnjih držav. Gradivo je objavljeno na spletni strani Vožnja v naravi .
Pravna služba Ministrstva za okolje in prostor je zato predlagala, da se zaradi nujnosti v prvi fazi spremeni veljavna uredba, del predlaganih rešitev pa naj bi uredili drugi predpisi (npr. evidentiranje motornih vozil). Če se bo izkazalo za potrebno, bi čez dve leti pripravili nov predpis, ki bi urejal to področje.
Ministrstvo za okolje in prostor predlaga, da bi sprememba sedanje uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju zajela:
• možnost ureditve poligonov oz. območij za vožnjo z motornimi vozili in kolesi – umestitev v prostor (drugi odstavek 1. člena), kar je možno že sedaj po veljavni prostorski zakonodaji
• vožnja je dovoljena, kadar tako določajo drugi predpisi (npr. zakon o gozdovih, zakon o planinskih poteh) (tretji odstavek 1. člena)
• bistveno zvišanje kazni, zlasti za voznike motornih vozil (6. in 7. člen)
• razširitev nabora izjem na občinske redarske službe, gospodarjenje z divjadjo in ribami (3. člen),
• razširitev nadzora na občinske redarske službe in medobčinske inšpekcijske službe (5. člen)
• natančnejšo opredelitev pojmov v uredbi (nekategorizirana cesta) (drugi odstavek 1. člena),
• prepoved tekmovalnih ipd. voženj v območjih kulturnih spomenikov (npr. Kobilarna Lipica) (4. člen).
Delovni osnutek!
Uredba
o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju
1. člen
Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja in niso namenjena izključno vožnji po cesti (v nadaljnjem besedilu: vozila na motorni pogon), in s kolesi.
Naravno okolje iz prejšnjega odstavka so vsa območja zunaj območij naselij in, območij, ki so z občinskimi prostorskimi akti, določena kot površine za rekreacijo in šport, ki vključuje rabo za namene vožnje z vozili na motorni pogon in kolesi, v skladu s predpisi s področja načrtovanja prostora. Naravno okolje tudi niso območja infrastrukturnih objektov republiškega ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so določena v skladu s predpisi o načrtovanju prostora in rudarstva, in zunaj nekategoriziranih cest (gozdne ceste, poljske poti in kolovozi) ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi o cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je vožnja v naravnem okolju dovoljena v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom.
2. člen
Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena je dovoljeno ustavljanje ali parkiranje vozil na motorni pogon in koles v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča.
3. člen
Prepoved iz 1. člena te uredbe ne velja za:
1. službene vožnje pri opravljanju občinske redarske službe, javne gozdarske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, za vožnje pri opravljanju lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe,
2. gospodarjenje z gozdovi, divjadjo in ribami,
3. opravljanje kmetijskih del,
4. opravljanje geodetskih del,
5. opravljanje geoloških del,
6. urejanje vodotokov in hudourniških območij,
7. vzdrževanje infrastrukturnih objektov,
8. pomoč pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč,
9. pripravo in vzdrževanje vseh vrst smučarskih prog na zasneženi površini.
Razen v primerih reševanja in nujnih voženj policije izjema iz prejšnjega odstavka ne velja, če je dostop možen tudi po nekategoriziranih cestah ali drugih prometnih površinah iz drugega odstavka 1. člena te uredbe.
4. člen
Na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, kulturni spomeniki in drugi) je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.
5. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja, ribištvo ter divjad in lovstvo ter gozdarski in kmetijski inšpektorji.
Neposredni nadzor v naravi nad izvajanjem določb te uredbe zagotavljajo upravljavci zavarovanih območij in Zavod za gozdove Slovenije v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.
Neposredni nadzor v naravi izvajajo naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.
Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe izvajajo tudi policija, občinske redarske službe in medobčinske inšpekcijske službe.«.
6. člen
Z globo od 40 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. vozi, ustavlja ali parkira kolo v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe;
2. ustavlja ali parkira kolo v nasprotju z 2. členom te uredbe.
Z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. vozi, ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe;
2. ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju z 2. členom te uredbe;
3. uporablja vozilo na motorni pogon v nasprotju s 4. členom te uredbe.
7. člen
Z globo od 4.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. organizira vožnje z vozili na motorni pogon ali s kolesi v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe,
2. organizira vožnje z vozili na motorni pogon v nasprotju s 4. členom te uredbe.
Z globo od 1.200 do 4.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 500 do 4.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
8. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.