Problematika vožnje v naravnem okolju

[ork]

Torej vozimo izključno po CESTAH,če so kje kaki pešci pa zmanjšamo hitrost na 10-15km/h.

Zakaj zmanjšate? Saj so predpisane omejitve. 30 ali 40? (Bo že kdo predpise nalimal) Ti kekci ,kot jih imenuješ, imajo pa ob tem še večje veselje mahat in pljuvat....A misliš da kateri od teh istih mahajočih in pljuvajočih pešcev zmanjša hitrost ko je v svojem avtu? Ali je obziren do motoristov in quadistov na asfaltu? Malo verjetno. Če je nestrpen na makedamu, je skoraj sigurno tudi asfaltu. Jaz jim prav privoščim tistih nekaj gramov po zakonu legalnega peska in prahu pod jezik. Saj ne rečem, so tudi izjeme in te sedaj že na daleč prepoznam in takrat zmanjšam hitrost in pozdravim. Ti kekci pa se že, ko te od daleč zagledajo, postavijo v gard in nabirajo slino....
Ti nestrpneži (večinoma zaradi navoščljivosti ali pa ker so ovce in sledijo trendu) pa lahko zaradi mene gutajo prašino. Če jih že res tako zelo moti če grem po sledeh teh gozdnih živali:

http://www.youtube.com/watch?v=KnxJJxENM-Q




.

[Pero]

Eh, Ork, to je vendar gospodarjenje z gozdovi! Ti pa gozdove uničuješ!

[ork]

Jah, tako pač je Pero. V tvoje koloteke lahko še kak Harvester pade

Ampak nekatere ultra-hyper-zelene tudi to gospodarjenje moti. Čeprav je ta nadzorovana poseka edina pametna alternativa golosekom celih gozdov, kot ga izvajajo v nekaterih drugih državah. Ti razni harvesterji pustijo sledi, jasno - ampak podrast se neverjetno hitro obraste. Goloseki pač ne. Ampak to presega horizonte ultrahipijev.

[Ogled]

...Ti razni harvesterji pustijo sledi, jasno - ampak podrast se neverjetno hitro obraste. Goloseki pač ne. Ampak to presega horizonte ultrahipijev.

Tako je. Obraste se, ker gre za enkratno škodo, nakar je na tistem področju mir. Razen seveda, če se ne odpre kakšen vodni tok, ki potem stalno spira in erodira. Ob stalni uporabi istih poti pa o obraščanju ne moremo več govoriti. Tisti, ki imate tudi travnike dobro veste, kako hitro nekaj nedeljskih izletnikov, ki se kar z avtom podajo čez travnik, naredijo pot. Ker naslednji, ki vidi kolesnice, udari za njimi, potem pridamo še obračanje in imaš pol travnika uničenega. Z gozdno površino je podobno.

[ork]

Ogled, tvoje izjave so malce kontradiktorne. Po tvojih besedah ATV za asfalt ni. S čimer se popolnoma strinjam. IMHO je vožnja po asfaltu z bigbore ATV-jem po možnosti opremljenim z kramparacimi in ta hudo warn vitlo primerljiva s tem če bi jahto imel na prikolici in se z njo vozil gor in dol po vasi. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, kjer je vožnja po asfaltu razumljiva.
Ampak - tukaj pa nasprotuješ vožnji po vlakah (vsaj zdi se tako). Kaj torej? Ali je po tvoje ATV namenjen glisiranju ali pa privilegij vožnje z ATV-ji pripisuješ samo izbrancem. Npr. - lovcem?
Glede vlak pa tako: vlake se ne morejo obrasti, saj se za gospodarjenje uporabljajo pretežno vedno iste. In tudi če se obrastejo, so naslednje leto, ko pridejo na plano traktorji in harvesterji v istem stanju. In vožnja mojega ATV-ja preko te vlake je kot pljunek v morje. Pri obraščanju podrasti pa sem imel v mislih razane by-pase, ko je potrebno iz vlake zaradi hlodov, skal itd...takrat dejansko moraš v gozd. In morda celo pustiš kakšno sled, ki pa izgine v nekaj dneh. Tako frekventna vožnja pa na takšnih delih tudi ni, da se podrastje ne bi takoj opomoglo.
In tudi primerjava travnik - gozdna podrast ni ravno posrečena. Na travniku pusti posledice že mularija z žogo, kaj šele avtomobili. Gozda podrast pa....pri nas je večinoma itak samo listje in skalovje, morda malce maha in robidovja. Tega pa nikakor ne moreš primerjat s travo, ki je res občutljiva.

[Ogled]

...
Ampak - tukaj pa nasprotuješ vožnji po vlakah (vsaj zdi se tako). Kaj torej?

Samo zdi. V resnici sem napisal isto kot ti. In nikakor ne zastopam nobenih privilegijev, temveč jasna pravila, ki naj veljajo za vse enako.
Za vlake pa veva, da jih je več sort. Take, kjer je spravilo lesa enkrat na nekaj let, do vsakoletnih in takih, kjer je dejansko vse preorano celo leto. In seveda si vsak izbere tisto, ki mu najbolj ustreza za argumentiranje njegovega prav.

[ork]

Samo zdi. V resnici sem napisal isto kot ti. In nikakor ne zastopam nobenih privilegijev, temveč jasna pravila, ki naj veljajo za vse enako

Za vlake pa veva, da jih je več sort. Take, kjer je spravilo lesa enkrat na nekaj let, do vsakoletnih in takih, kjer je dejansko vse preorano celo leto. In seveda si vsak izbere tisto, ki mu najbolj ustreza za argumentiranje njegovega prav.

In ravno te so meni in večini mojih somišljenikov najbolj všeč. Torej - nobene škode.

Glede takšnih vlak, ki pa se že dolgo več ne uporabljalo za namene gospodarjenja: par takšnih vlak je po katerih se "redno" peljem. Redno = je 2-3 na mesec. In če predividevam, da se še kdo razen mene pelje po tej vlaki, lahko sklepam, da je skoraj tedensko v uporabi. Ampak - vsakič znova ko pridem do teh "nefunkcionalnih" vlak se sprašujem če sem sploh v pravi. Niti s od sledi kakršnekoli vožnje. Pa če verjameš ali ne.

[brinovc]

Razen seveda, če se ne odpre kakšen vodni tok, ki potem stalno spira in erodira.

Tule se strinjam z Ogledom.

Ne mislim koga tlačiti v drek, ampak tako je - vsaj videti na terenu.
Velikokrat pretirano in brezsmiselno nažiganje hardendurašev po gozdu izven vlak pusti globoke in dolge sledi, po katerih voda dobi pot in erozija se lahko začne.

Na kraških vlakah zaradi mene lahko nažigajo kolikor jih je volja, saj popolnoma spranih skal tudi 60 konjev na zadnji gumi ne bo skopalo.
Tudi umirjena (normalna) vožnja po gozdu me ne moti (razen pretiranega ropota seveda), ker ne pusti drugih sledi kot odtis gum v blatu.

Nažigat pa lahko brez škode gredo na motokros proge ali se naj iskažejo jutri na dirki v Ajdovščini.



LP!

[ork]

No tu tiste prave, prve hardenduraše ne gre metati v isti koš z mularijo, ki si za majhen denar (za 1500 eur doboš že marsikaj) omisli rabljene 2 taktne kroske s katerimi se preganja križem kražem po gozdovih, slišiš jih kilometre daleč, če ni polnih tur pa itak nikamor ne pridejo. Zato pa zalet in raztrgat vse kar je pod njim. Od te mularije pa tudi ne moreš pričakovati neke obzirnosti in strpnosti.
To nima popolnoma nobene veze z hardendurom. 4takter skoraj pod štandgasom prileze v hrib. Hardenduraši so tukaj pač žrtev množičnosti, ki je posledica prevelike dostopnosti cvajtaktarjev. Zato je tud moj KTM šel v prodajo.

[jaka]

[XXXL]

.

[cheeroke]

V našem koncu je pa mir.....

[brinovc]

Čudno, da se nikjer ne omenja obremenjenost poti, cest in zračnega prostora v triglavskem narodnem parku z 1 miljonom obiskovalcev na leto.

Kot kaže je v najbolj zavarovani naravi v Sloveniji posvečenim dovoljeno vse. Številne organizirane množične procesije in kolone t.i. planincev po visokogorju, oskrba visokogorskih hotelov z helikopterji, organizirana množična smučarija in turna smuka v TNP pozimi, raubšic v TNP...in še in še...jih pa ne motijo.

Bljak, banda sprevržena.

LP!

[sašo]

Kdaj lahko pričakujemo spremembo zakona? Bo kaj dobrega za nas ali bo šlo samo na slabše?

[jaka]

[Pero]

ja, ja, peskokope bodo pri nas požegnali takrat, ko bodo ribiči izumrli.... ...pa naj me nekdo demantira, mu od veselja takoj gajbo plačam!

[piko2]

Da ne bom odpiral nove teme, bom tola napisal kar tule. Danes sem namreč doživel bljižnje srečanje z verigo napeljano preko ceste. . Veriga je bila napeljana približno 30 cm nad tlemi. Srebrna pocinkana, in se od daleč sploh ni videla, ker je bila skoraj enake barve kot cesta (spran makedam). Na njej ni bilo nobene oznaka, nebenega opozrila pred verigo, ničesar. Ker sem se že prej vozil po tej cesti (res je pa da se že kakšne pol leta nisem), je bilo presenečenje še toliko večje. Torej: zavijem na to cesto nakar še kar solidno hitro peljem po njej ko nakrat tik pred sabo zagledam nekaj bleščečega. Takoj mi je padlo na pamet, da je to bodeča žica, zavrem kolikor močno lahko vendar prepozno, zpeljem v verigo, ki jo je na mojo srečo zaradi slabe pritrditve utrgalo. Šele ko sem stopil z ATV-ja, sem videl da gre za verigo. Poškodovana hvala bogu le plastika. Mislim, če že kdo na takšen način zavarjue cesto vlako itd. Naj to vsaj OZNAČI, da se lepo od daleč vidi, pa se bom samo obrnil.

[czy]

Da ne bom odpiral nove teme, bom tola napisal kar tule. Danes sem namreč doživel bljižnje srečanje z verigo napeljano preko ceste. . Veriga je bila napeljana približno 30 cm nad tlemi. Srebrna pocinkana, in se od daleč sploh ni videla, ker je bila skoraj enake barve kot cesta (spran makedam). Na njej ni bilo nobene oznaka, nebenega opozrila pred verigo, ničesar. Ker sem se že prej vozil po tej cesti (res je pa da se že kakšne pol leta nisem), je bilo presenečenje še toliko večje. Torej: zavijem na to cesto nakar še kar solidno hitro peljem po njej ko nakrat tik pred sabo zagledam nekaj bleščečega. Takoj mi je padlo na pamet, da je to bodeča žica, zavrem kolikor močno lahko vendar prepozno, zpeljem v verigo, ki jo je na mojo srečo zaradi slabe pritrditve utrgalo. Šele ko sem stopil z ATV-ja, sem videl da gre za verigo. Poškodovana hvala bogu le plastika. Mislim, če že kdo na takšen način zavarjue cesto vlako itd. Naj to vsaj OZNAČI, da se lepo od daleč vidi, pa se bom samo obrnil.

Prijavi policiji, kolikor vem samoiniciativne ovire in zapore cest niso glih po zakonu.
Včeraj sem poslušal pri policijskem poročilu, da je bil ovaden voznik zaradi povzročitve splošne nevarnosti , ki je javil policiji, da je na glavni cesti kamenje, čez deset minut pa sta se v kamenje zaletela dva avta, ker ni ustrezno zavaroval kraja nevarnosti.

[hurco]

Vsekakor prijavi policiji. Povzročitelj bo odgovarjal, predvsem pa boš preprečil, da še kdo drug naleti na popravljeno verigo!

[warrior]

piko2 ,kje je blo to,u kermu koncu, da se še jaz ne ulovim....
porkadrek

LP pa varno vožnjo

[hirulupi]

Obstaja kakšna slika o napeljani verigi oz. dogodku?

[piko2]

Obstaja kakšna slika o napeljani verigi oz. dogodku?

Žal ne. Nisem imel ne telefona ne fotoaparata seboj. Mi pa grejo kar kocine pokonci, če samo pomislim kaj bi se lahko zgodilo. Jaz pa sam in brez telefona. GSM je od sedaj naprej moja obvezna oprema pri vožnjah.

[sašo]

Evo je že napravljen osnutek zakona. Kazni so pa nenormalne, so višje kot pa da te dobijo pijanega na cesti. Pa tam ne ogrožaš samo sebe ampak še ostale udeležence v prometu.

Kopirano iz http://www.4kolesnik.mojforum.si/

OSNUTEK SPREMEMBE PREDPISA Z OBRAZLOŽITVIJO
(verzija 21.9.2009)





Gradivo pripravili:
Jelka Kremesec Jevšenak (uredba)
Breda Ogorelec (obrazložitev)



Ocena stanja in razlogi za spremembo predpisa

Več voženj v naravi, višja osveščenost ljubiteljev narave.V zadnjem desetletju so se zelo povečalo število ljubiteljev oblik športa in rekreacije z motornimi vozili, ki omogočajo tudi vožnjo izven cest. Z tehnološkim napredkom in dostopnostjo teh vozil širšemu krogu se je število voženj povečalo, temu pa ni sledila ureditev infrastrukture za take vožnje. Po naših podatkih ni bilo urejeno niti eno območje za te športe, ki bi imelo tudi ustrezno dokumentacijo oz. dovoljenja. Posledica tega je, da se število voženj izven cest, v naravi, stalno povečuje. Po drugi strani pa z vse večjo osveščenostjo planincev, lovcev, ljubiteljev neokrnjene narave toleranca vse večjega dela javnosti do motoriziranih voženj zelo upada, nasprotovanja med obema skupinama so vse večja. Obe skupini zahtevata čim prejšnjo spremembo stanja.

Spremembe pravne ureditve. V preteklih letih so vožnjo v naravi pričeli urejati tudi drugi predpisi, bistvena sta zakon o gozdovih in zakon o planinskih poteh Zakon o gozdovih po eni strani omogoča širjenje mreže kolesarskih poti tudi na nekatere vlake, hkrati pa omogoča vzpostavitev ustreznih režimov na gozdnih cestah zaradi interesov npr. naravovarstva. Zakon o planinskih poteh prav tako omogoča širjenje mreže kolesarskih poti na nekatere planinske poti. Širše praktične izvedbe zakonske določbe obeh zakonov še niso zaživele, kar zlasti med kolesarji povzroča nezadovoljstvo. Spremembe je doživel tudi zakon o varnosti cestnega prometa zlasti na področju vožnje z motornimi sanmi. Posledica sprejema novih predpisov je bila, da so si posamezni udeleženci različno tolmačili pravno ureditev tega področja.

Službe nadzora nezadostno kadrovsko okrepljene. Povečanemu pritisku zlasti motoriziranih voznikov v naravi ni sledila kadrovska okrepitev služb inšpekcijskega nadzora kot tudi ne možne oblike naravovarstvenega nadzora z naravovarstvenimi nadzorniki. Problem je zagotovitev zadostnih finančnih sredstev.

Povzetek predlaganih sprememb uredbe

Zlasti zaradi velikega pritiska tako ljubiteljev narave kot voznikov terenskih motornih vozil je Ministrstvo za okolje in prostor v obdobju 2008-2009 pripravilo oceno stanja in zbralo predloge za izboljšanje. Pri pripravi gradiva so sodelovale tudi številne nevladne organizacije in posamezniki tako iz sfere ljubiteljev narave kot voznikov. Njihovi predlogi so zajemali vsebino veljavne uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju, del predlogov pa je njen okvir presegal. Ministrstvo je pripravilo tudi pregled drugih predpisov s tega področja ter predstavilo pravno ureditev sosednjih oz bližnjih držav. Gradivo je objavljeno na spletni strani Vožnja v naravi .

Pravna služba Ministrstva za okolje in prostor je zato predlagala, da se zaradi nujnosti v prvi fazi spremeni veljavna uredba, del predlaganih rešitev pa naj bi uredili drugi predpisi (npr. evidentiranje motornih vozil). Če se bo izkazalo za potrebno, bi čez dve leti pripravili nov predpis, ki bi urejal to področje.

Ministrstvo za okolje in prostor predlaga, da bi sprememba sedanje uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju zajela:
• možnost ureditve poligonov oz. območij za vožnjo z motornimi vozili in kolesi – umestitev v prostor (drugi odstavek 1. člena), kar je možno že sedaj po veljavni prostorski zakonodaji
• vožnja je dovoljena, kadar tako določajo drugi predpisi (npr. zakon o gozdovih, zakon o planinskih poteh) (tretji odstavek 1. člena)
• bistveno zvišanje kazni, zlasti za voznike motornih vozil (6. in 7. člen)
• razširitev nabora izjem na občinske redarske službe, gospodarjenje z divjadjo in ribami (3. člen),
• razširitev nadzora na občinske redarske službe in medobčinske inšpekcijske službe (5. člen)
• natančnejšo opredelitev pojmov v uredbi (nekategorizirana cesta) (drugi odstavek 1. člena),
• prepoved tekmovalnih ipd. voženj v območjih kulturnih spomenikov (npr. Kobilarna Lipica) (4. člen).



Delovni osnutek!



Uredba
o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju




1. člen

Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja in niso namenjena izključno vožnji po cesti (v nadaljnjem besedilu: vozila na motorni pogon), in s kolesi.

Naravno okolje iz prejšnjega odstavka so vsa območja zunaj območij naselij in, območij, ki so z občinskimi prostorskimi akti, določena kot površine za rekreacijo in šport, ki vključuje rabo za namene vožnje z vozili na motorni pogon in kolesi, v skladu s predpisi s področja načrtovanja prostora. Naravno okolje tudi niso območja infrastrukturnih objektov republiškega ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so določena v skladu s predpisi o načrtovanju prostora in rudarstva, in zunaj nekategoriziranih cest (gozdne ceste, poljske poti in kolovozi) ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi o cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je vožnja v naravnem okolju dovoljena v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom.


2. člen

Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena je dovoljeno ustavljanje ali parkiranje vozil na motorni pogon in koles v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča.


3. člen

Prepoved iz 1. člena te uredbe ne velja za:
1. službene vožnje pri opravljanju občinske redarske službe, javne gozdarske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, za vožnje pri opravljanju lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe,
2. gospodarjenje z gozdovi, divjadjo in ribami,
3. opravljanje kmetijskih del,
4. opravljanje geodetskih del,
5. opravljanje geoloških del,
6. urejanje vodotokov in hudourniških območij,
7. vzdrževanje infrastrukturnih objektov,
8. pomoč pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč,
9. pripravo in vzdrževanje vseh vrst smučarskih prog na zasneženi površini.

Razen v primerih reševanja in nujnih voženj policije izjema iz prejšnjega odstavka ne velja, če je dostop možen tudi po nekategoriziranih cestah ali drugih prometnih površinah iz drugega odstavka 1. člena te uredbe.


4. člen

Na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, kulturni spomeniki in drugi) je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.


5. člen

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja, ribištvo ter divjad in lovstvo ter gozdarski in kmetijski inšpektorji.

Neposredni nadzor v naravi nad izvajanjem določb te uredbe zagotavljajo upravljavci zavarovanih območij in Zavod za gozdove Slovenije v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

Neposredni nadzor v naravi izvajajo naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe izvajajo tudi policija, občinske redarske službe in medobčinske inšpekcijske službe.«.


6. člen

Z globo od 40 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. vozi, ustavlja ali parkira kolo v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe;
2. ustavlja ali parkira kolo v nasprotju z 2. členom te uredbe.

Z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. vozi, ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe;
2. ustavlja ali parkira vozilo na motorni pogon v nasprotju z 2. členom te uredbe;
3. uporablja vozilo na motorni pogon v nasprotju s 4. členom te uredbe.


7. člen

Z globo od 4.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. organizira vožnje z vozili na motorni pogon ali s kolesi v nasprotju s prvim odstavkom 1. člena te uredbe,
2. organizira vožnje z vozili na motorni pogon v nasprotju s 4. členom te uredbe.

Z globo od 1.200 do 4.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 500 do 4.000 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.


8. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

[jaka]

[Pero]

Manjka še tole:
Na zbirno mesto se peš odpravite že od doma ker vemo, kako škodljivo vplivajo osebni avtomobili na naš planet.


DVOLIČNEŽI !!!!