Zasledil sem zanimiv članek nekem časopisu, kjer je končno nenem novinarju vžgalo, da je treba za turistični cekin tudi kaj narediti, žrtvovati sebe in do neke mere tudi okolico oz. kako to delajo na severni strani kupa kamenja z imenom Karavanke...
Ni bilo druge možnosti, pa sem skeniral članek:
Sicer sem nedavno bil na nekem sestanku glede oživitve turizma v okolici. Prisotni bili seveda tudi tonamensko odgovorni proračunski sesalci z občine, regije, raznih ministrstev in pod. Domov sem prišel tak kot je ekonom lonec z zamašenim varnostnim ventilom.
Ti proračunski sesalci so se cel čas lovili za lasten rep oz. precejali in primerjali med seboj neke zakone, uredbe,prepovedi, predpise, posamezne člene...skratka od tega 2 uri ni bilo nič, dokler jim nismo nekateri iz realnega sektorja začeli odstirati zamegljenost njihovih oken. Ti ljudje živijo in obratujejo v nekem svojem izmišljenem a dobro plačanim svetom v oblakih. Močno se čudijo vsaki realni pobudi, katera bi prinašala tako željene rezultate oz. dobiček in v naslednjem trenutku servirajo za eno biblijo protiargumentov. Največ jih izhaja iz t.i. naravovarstva, ker se pri nas nič ne sme. Kmalu nam bo plagiatorska kura še na prdce nabila davek.Tudi zaradi takih >turističnih strokovnjakov< je žal naš turizem slabo razvit.
Kljub svoji strokovni zaposlitvi v javnem sektorju v ta namen kar naprej naročajo neke študije in projekte pri zasebnikih, a nič do sedaj ni obrodilo konkretnih sadov. V nekem primeru se že 11. let ni premaknilo nič, ker ti stručkoti z vsem svojem intelektualnem nabojem nikoli ne vprašajo ali upoštevajo mnenj ali pripomb lastnikov predelov, kjer naj bi pognale v stvarnost njihove presvetle ideje. Torej kot je nekoč rekel Kardeljev Edi: kako to, da je krava crknila? Pa še toliko idej imam, kako ji povečati mlečnost...
(ne) samo moje mnenje...
LP!
